# Zapis izgovora besed tujega izvora

# V1.0 (DRAFT)

# Smernice za zapis izgovora besed tujega izvora v slovenskem oblikoslovnem leksikonu Sloleks

<table id="bkmrk-datum-razli%C4%8Dica-obja"><thead><tr><th align="left">**Datum**</th><th align="left">**Različica**</th><th align="left">**Objavitelj\_ica**</th><th align="left">**Opis**</th></tr></thead><tbody><tr><td align="left">2022-11-04</td><td align="left">1.0</td><td align="left">Jaka Čibej</td><td align="left">Objava prve različice.</td></tr></tbody></table>

Besed tujega izvora oz. tistih besed, ki ne sledijo slovenskim pravilom za grafemsko-fonemsko pretvorbo, ne moremo avtomatsko pretvoriti v fonetični zapis na podlagi oblike, zato potrebujemo vmesni ortografski zapis, iz katerega s pretvornikom tvorimo fonetični zapis v mednarodni fonetični abecedi (IPA) oz. v fonetični abecedi SAMPA.

Vmesnih ortografskih zapisov ne pišemo za vsako obliko posebej, temveč samo za osnovno obliko (Johnson - dž=onson). Iz vmesnega ortografskega zapisa osnovne oblike nato s pomočjo slovenskih oblikoslovnih vzorcev generiramo ostale oblike (dž=onsona, dž=onsonu, dž=onsona …), iz teh pa pridobimo vse fonetične zapise.

## <a id="bkmrk--0"></a> 1 Ortografski zapis izgovora

### <a id="bkmrk--1"></a> 1.1 Osnovna načela zapisa

Pri besedah, v katerih izgovor ne sledi slovenskim pravilom za grafemsko-fonemsko pretvorbo (npr. Bordeaux - bord/o, ne bordeauks), izgovor zapišemo fonetizirano s črkami slovenske abecede. Dopuščamo tudi 'w' (glej 2.2 spodaj) in '3', ki nadomešča polglasnik. Naglase zapišemo s posebnimi simboli, ki jih postavimo pred naglašeno črko: ostrivec je nadomeščen s poševnico (/), krativec z levo poševnico (), strešica pa z enačajem (=).

```
Bruce → br/us
Avery → =ejv3ri
Pierre → pj=er
Shakespeare → š=ejkspir
Bydgoszcz → b/idgošč
Zürich → c/irih
Kaandorp → k/andorp
Freud → fr=ojd

```

### <a id="bkmrk--2"></a> 1.2 Variantne izgovorjave

Pri besedah, kjer je možnih več izgovorov, zapišemo vse. Pri imenu "Alice" npr. lahko zapišemo angleško izgovorjavo (=elis) ali italijansko (al/iče), v določenih primerih pa je tudi izgovorjav iz istega jezika več (Malcolm - m/alkom in m=elk3m). Po vrstnem redu imajo prednost tisti izgovori, ki jih dojemamo kot pogostejše oz. ki bi jih pričakovali od govorca standardne slovenščine na televiziji. (Končni vrsti red in preference bodo določeni pozneje z empiričnimi preverbami, trenutno delamo po jezikovnem občutku in na podlagi virov, kot je MMC RTVSLO (glej 1.3), da bodo podatki čim bolj koristni za razpoznavo govora.)

```
Johnny → dž/oni  |  dž=oni
Malcolm → m/alkom  |  m=elk3m
Malkovich → m/alkovič  |  m=elkovič
Manchester → m=enčest3r  |  m/enčest3r

```

### <a id="bkmrk--3"></a> 1.3 Dodatni viri

Fran, YouGlish, MMC RTVSLO, YouTube, Wikipedia, https://tophonetics.com/

## <a id="bkmrk--4"></a> 2 Posebnosti

### <a id="bkmrk--5"></a> 2.1 Zapis 'v'

Fonem 'v' v položaju, kjer se izgovarja kot \[u̯\], zapišemo z grafemom 'v', npr. (a) za samoglasnikom in pred soglasnikom (House - h/avs, ne h/aus); in (b) na koncu besede (Johnnyjev - dž=onijev, ne dž=onijeu). Pretvornik G2P, ki ga uporabljamo, namreč v teh položajih črko 'v' samodejno prepozna kot \[u̯\].

**POZOR!** Če bi jo zapisali kot 'u', bi jo program neustrezno pretvoril v \[u\]. Z avtomatskim generiranjem preostalih oblik bi se napaka ponovila še v drugih oblikah, npr. "v/agnerjeu" - "v/agnerjeuega" - "v/agnerjeuemu".

```
House → h/avs
Wagnerjev → v/agnerjev
Wulfenov → v/ulfenov
Yellowstone → j=elovst=ovn

```

### <a id="bkmrk--6"></a> 2.2 Zapis 'w'

V položajih, kjer se 'u̯' oz. 'u' pojavi med dvema samoglasnikoma, ga zapišemo kot 'w'.

```
Auer → /awer  |  /aw3r
Howard → h/aw3rd
Zoe → z/owi

```

### <a id="bkmrk--7"></a> 2.3 Široki 'e' in polglasnik

V nekateri primerih (zlasti imena na -er, -en) sta mogoči variantni izgovorjavi s širokim e-jem in s polglasnikom. Navedemo obe. Vrstni red je zaenkrat tak, kot se nam zdi najbolj naraven, a ga bomo empirično določali pozneje.

```
Baxter → b/akst3r  |  b/akster  |  b=ekst3r  |  b=ekster
Schopenhauer → š/openhaw3r  |  š/openhawer  |  š/op3nhawer  |  š/op3nhaw3r
Pfeifer → f/ajf3r  |  f/ajfer
Schengen → š/eng3n  |  š/engen
Rasmussen → r/asmus3n  |  r/asmusen

```

### <a id="bkmrk--8"></a> 2.4 Široki in ozki 'o'

Variantni izgovori so mogoči tudi pri širokih in ozkih o-jih. Navedemo vse, ki jih dojemamo in s pomočjo virov identificiramo kot relevantne, prednost pa imajo bolj relevantni/naravni/pogostejši.

```
Johnny → dž=oni  |  dž/oni
Laurie → l=ori  |  l/ori
Potter → p=oter  |  p/oter

```

### <a id="bkmrk--9"></a> 2.5 Variantne izgovorjave z 'v' in 'w'

V primerih, ko v besedi nastopa črka "w" oz. je mogoče izgovor z "w", navedemo tako izgovorjavo z "v" kot tudi z "w".

```
Wolfgang → v/olfgang  |  w/olfgang
Netware → n/etver  |  n=etwer  
software → s=oftver  | s=oftwer
Quentin → kw=entin  |  kv=entin
orwellovski → /orvelovski  |  /orwelovski

```

### <a id="bkmrk--10"></a> 2.6 Končni zveneči nezvočniki

Pri končnih zvenečih nezvočnikih ne upoštevamo premene po nezvenečnosti. Pišemo npr. "dž=erald", ne "dž=eralt". Pretvornik končne zveneče nezvočnike samodejno pretvori v nezveneče. Če bi jih že v osnovi zapisali kot nezveneče, bi ob generiranju preostalih oblik propagirali napačen izgovor (npr. "dž=eralt" - "dž=eralta" - "dž=eraltu" namesto "dž=eralt" - "dž=eralda" - "dž=eraldu").

```
Gerald → g=erald   |  dž=erald

```

V drugih položajih premena po nezvenečnosti ne vpliva na končni fonetični zapis (Radcliffe - r=edklif ali r=etklif), saj jih pretvornik v vsakem primeru pretvori v nezveneče. Zavoljo konsistentnosti pa tudi v teh primerih vse zveneče nezvočnike pišemo zveneče (torej r=edklif).

### <a id="bkmrk--11"></a> 2.7 Polglasnik v osnovni obliki

Ne zapisujemo polglasnika, če je prisoten le v osnovni obliki, v (večini) ostalih pa ne. Npr. "Bayern" zapišemo kot "b/ajern", ne "b/ajer3n". Če zapišemo polglasnik v teh primerih, se polglasnik napačno propagira v druge oblike - b/ajer3n, b/ajer3na, b/ajer3nu. V teh primerih polglasnike dodamo v imenovalniško (morda tudi tožilniško obliko) naknadno, kar je časovno manj potratno kot brisanje polglasnika iz vseh ostalih oblik.

```
Pearl p/3rl, ne p/3r3l

```

### <a id="bkmrk--12"></a> 2.8 Variantne izgovorjave z diftongi ali brez

Dodajamo variantne izgovorjave pri imenih, kjer je izgovor mogoč z diftongom ali brez.

```
Monroe → monr/o  |  monr/ov
Oprah → /opra  |  /ovpra
Poe → p/o  |  p=ov
Sophie → s/ofi  |  s=ovfi
Tony → t/oni  |  t/ovni

```

### <a id="bkmrk--13"></a> 2.9 Variantne izgovorjave z 'a' ali 'e'

Pri nekaterih lastnih imenih (zlasti angleških) prihaja do variantne izgovorjave ('a' ali 'e') - navedemo obe.

```
Patrick → p=etrik  |  p/atrik
Paltrow → p/altrov  |  p=eltrov
michiganski → m/išigenski  |  m/išiganski

```

### <a id="bkmrk--14"></a> 2.10 Široki in ozki 'e'

Navajamo variante izgovora s širokim in ozkim 'e'.

```
losangeleški → los=endželeški  |  los/endželeški
Manchester → m=enčest3r  |  m/enčest3r
manhattanski → menh=et3nski  |  menh/et3nski
Cambridge → k/embridž  |  k=embridž

```

### <a id="bkmrk--15"></a> 2.11 Priimki na -son

Pri priimkih tipa "Jacobson", "Robson" smo v posnetkih zasledili tako izgovorjave z 'o' kot izgovorjave s polglasnikom. Zaenkrat navajamo oboje - empirično določamo pozneje. Dilema je predvsem takrat, ko tvorimo pregibne oblike: ali se tudi v teh polglasnik ohrani ali pa bi morala biti že sama zapisana oblika drugačna, če se polglasnik izpusti (dž=ejk3bs3n, dž=ejk3bsna)?

```
r=obson, r=obs3n
dž=ejkobson, dž=ejk3bs3n, dž=ejkobs3n, dž=ejk3bson

```

---

*Operacijo Razvoj slovenščine v digitalnem okolju sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020.*