# Zapis izgovora kratic # V1.0 (DRAFT) # Smernice za zapis izgovora kratic v slovenskem oblikoslovnem leksikonu Sloleks 2.0

Datum	Različica	Objavitelj\_ica	Opis
2022-11-04	1.0	Jaka Čibej	Objava prve različice.

Kratic načeloma ne moremo dovolj zanesljivo avtomatsko pretvoriti v fonetični zapis na podlagi oblike, zato potrebujemo vmesni ortografski zapis, iz katerega s pretvornikom tvorimo fonetični zapis v mednarodni fonetični abecedi (IPA) oz. v fonetični abecedi SAMPA. Seznam kratic je bil pridobljen strojno, zanje so razvezave in slovenske oblike pridobili študentje. V sklopu dela, ki je bilo opravljeno med februarjem in aprilom 2021, je bilo obravnavanih 1032 kratic, v dokumentu jih ostaja še 5628. ## 1 Način dela Kratice smo obravnavali s stališča črkovalnosti, variantnosti zapisa, prevzetosti, izgovora, pregibanja in spola. Beležili smo posebnosti pri posameznih kraticah, opažanja beležili v komentarje, zapisali pa smo tudi druge razvezave, torej tiste, ki jih program ni zaznal samodejno. **Viri:**Pri delu sledimo podatkom iz **pisnega korpusa Gigafida 2.0** (način, kako se kratica pregiba, je indic izgovora), **lastnemu znanju**, **podatkom iz korpusa GOS** in **drugim referenčnim virom**, npr. relevantnim domačim spletnim stranem, novicam RTV, Wikipediji, določenim posnetkom na portalu Youtube. Urejanje kratic je potekalo v devetih stolpcih, pri čemer je vsak stolpec predstavljal eno izmed zgoraj opisanih predmetov raziskovanja:

Stolpec	Podatek
H	črkovalna
I	variante\_zapisa
J	prevzeta
K	izgovor
L	pregibanje
M	spol
N	posebnosti
O	komentar
P	druge razvezave

### 1.1 Črkovalna (stolpec H) V stolpcu H je določeno, ali gre za črkovalno ali nečrkovalno kratico. **Črkovalna** kratica je tista, pri kateri izgovarjamo črke s polglasniki ali samoglasniki (KBM > \[kabeem\], NKD > \[n3k3d3\]), **nečrkovalna** kratica je tista, pri kateri posameznih črk ne izgovarjamo s polglasniki ali samoglasniki, temveč celotno kratico izgovorimo kot navadno besedo (MIP > \[mip\]). Črkovalno označimo z **da**, nečrkovalno pa z **ne**.

Kratica	Razvezava	Opis	Črkovalna	Variante zapisa	Prevzeta	Izgovor	Pregibanje	Spol	Posebnosti	Komentar	Druge razvezave
SIB	Slovenska investicijska banka	Slovenska izvozna in razvojna banka	ne	ne	ne	síp	SIB / SIB-a	ž / m	pri ničti končnici moški in ženski spol
FDV	Fakulteta za družbene vede	da	ne	ne	fə̀də̀və̀	FDV / FDV-ja	ž / m	pri ničti končnici moški in ženski spol

Pri določenih kraticah je mogoč črkovalen in nečrkovalen izgovor, pri teh vpišemo možnost “variantno”. Tak primer je VIP > \[vip\] in \[vəipə\]:

Kratica	Razvezava	Opis	Črkovalna	Variante zapisa	Prevzeta	Izgovor	Pregibanje	Spol	Posebnosti	Komentar	Druge razvezave
VIP	Very Important Person	Zelo pomembna oseba; Uporabljeno tudi v kontekstu firme VIP mobil	variantno		da	da	víájpí // víp	VIP / VIP-ja	vip	m

Več o izgovorih v točki 1.4. ### 1.2 Variante zapisa (stolpec I) V stolpcu I se določa, ali je kratica črkovalna ali ne. Kratice navadno zapisujemo z velikimi tiskanimi črkami (običajno, npr. “SDS”), nekatere pa poznajo tudi zapis z malimi tiskanimi črkami ali kombinacijo obeh (DeSUS // Desus; SMS // sms). Nečrkovalne kratice pogosto preidejo med navadno besedje (UNICEF > Unicef in EMŠO > emšo). Kratice preidejo v stvarna poimenovanja, ko se prekine zapis s samimi velikimi črkami. - Če nečrkovalna kratica preide v besedo, jo kot občno poimenovanje zapisujemo z malimi črkami (emšo; mrsa), kot lastno ime pa z veliko začetnico (Nuk, Ajpes, Unesco, Nasa). - Redke črkovalne kratice lahko zapisujemo tudi z malimi črkami (SMS/sms, GSM/gsm). - Posebni so primeri, ko se ubesedi cel izgovor, npr. TV > teve, SMS > esemes. Kaj je varianta, smo skušali opredeliti s pomočjo razmerjih v frekvenci zapisa, za kar lahko uporabimo funkcijo Oblike niza orodja noSketchEngine. ! Pri dvoumnih oblikah tipa NATO - nato, STA - sta bo težje priti do natančnih številčnih podatkov. Ko označujemo variantnost zapisa, označimo z: - ne: ko se kratica piše samo z velikimi tiskanimi črkami - da: ko se kratica piše z veliki tiskanimi in malimi tiskanimi (ponavadi nečrkovalne) \*Kadar imamo variantni zapis, v stolpcu Pregibanje napišemo oba variantna zapisa, v stolpec Posebnosti pa dopišemo “prehaja med navadno besedje”.

KUD	kulturno-umetniško društvo								ne	da	ne	kút	KUD / KUD-a	Kuda	m	prehod v navadno besedišče

### 1.3 Prevzeta (stolpec J) V tabeli posebej zabeležimo, če je kratica prevzeta. Prevzetost nam pomeni, da je podstava v tujem jeziku, npr. USA - United States of America, zato v razpredelnici zapišemo “da”. Če tujejezična podstava kreira enako kratico kot slovenska (npr. EU - European Union = Evropska unija), kratice načeloma ne smatramo za prevzeto in v razpredelnici zabeležimo “ne”. Pri prevzetih kraticah, ki imajo variantno izgovorjavo, vedno najprej navedemo tujo varianto, nato znak // in nato slovensko varianto (izmišljen primer): písí // pécé / pə̀cə̀. Pri nekaterih prevzetih kraticah: - ohranimo izvorni način izgovarjanja (BBC \[bíbísí\]) - uporabljamo izvorno in podomačeno izgovorjavo (GSM \[géêsêm in džíêsêm\]).

CD	Compact disc	kompaktni disk					da	da	da	cédé	CD / CD-ja	cd-ja	m	(tudi) pridevniško; ubeseditev izgovora "cede"

### 1.4 Izgovor (stolpec K) V stolpcu K beležimo izgovor kratic. Izgovor zapisujemo z uporabo ostrivcev, krativcev in strešic. Primer:

ZRC	Znanstvenoraziskovalni center			Večinoma v kontekstu ZRC SAZU ali založba/inštitut ZRC			da	ne	ne	zə̀rə̀cə̀	ZRC / ZRC-ja	ž / m	pri ničti končnici moški in ženski spol	najpogosteje v zvezi z 'založba' in 'SAZU'

Pri črkovalnih kraticah si lahko pomagamo z razpredelnico: [![imena_crk.PNG](https://wiki.cjvt.si/uploads/images/gallery/2022-11/scaled-1680-/imena-crk.PNG)](https://wiki.cjvt.si/uploads/images/gallery/2022-11/imena-crk.PNG) Pri črkovalnih kraticah beležimo - z uporabo zgoraj navedenih virov - ali se kratica izgovarja s polglasniki ali vokali. Izgovor zabeležimo na simplificiran način: vedno z naglasi na vseh črkah kratice in v primeru, da se pojavljata obe vrsti izgovora, vedno najprej izgovor z vokali, ki je ločen od polglasniškega z znakoma //: zédéá / zə̀də̀á.

NK	nogometni klub							da	ne	ne	ènká / nə̀kə̀	NK / NK-ja	m			NK-ja samo 18 in NK-ju 6 pojavitev (vir: rtvslo.si)

Pri nekaterih prevzetih kraticah: - ohranimo izvorni način izgovarjanja (BBC \[bíbísí\], FBI \[êfbíáj\], DJ \[dídžêj\]) - uporabljamo izvorno in podomačeno izgovorjavo (PC \[pécé in písí\], GSM \[géêsêm in džíêsêm\]). Če ima kratica več načinov izgovora, jih zapišemo enega ob drugem, ločimo jih s poševnico (/). Primer:

RK	rokometni klub							da	ne	ne	èrká / rə̀kə̀	RK / RK-ja	m

Pri prevzetih kraticah, ki ima variantno izgovorjavo, vedno najprej navedemo tujo varianto, nato znak // in nato slovensko varianto (izmišljen primer): písí // pécé / pə̀cə̀.

PC	Personal Computer	osebni računalnik					da	ne	da	pisí // pécé / pə̀cə̀	PC / PC-ja	m

Pri črkovalnih kraticah zaradi značilne glasovne sestave izgovarjamo vsako črko posebej; soglasnike lahko izgovarjamo na dva načina (pri opisu kratice skušamo slediti dejanski rabi): - z ustreznim glasom in polglasnikom (PVC \[pə̀və̀cə̀\], NK \[nə̀kə̀\]); - z ustreznim glasom in samoglasnikom e oz. a (PVC \[pévécé\], NK \[ênká\]). \*Zapis kratic je lahko indikator izgovora (ali gre za podaljšavo z j-jem): SDS: - SDS-a: \[esdees\] > \[esdeesa\] - SDS-ja: \[s3d3s3\] > \[s3d3s3ja\] Nečrkovalne kratice običajno izgovarjamo kot druge besede (\[núk\], \[sazú\], \[téš\]). Pogosto preidejo med navadno besedje (UNICEF > Unicef in EMŠO > emšo). Kratice preidejo v stvarna poimenovanja, ko se prekine zapis s samimi velikimi črkami. ### 1.5 Pregibanje (stolpec L) V tabeli beležimo, kakšne vrste pregibanja smo našli. Primarni vir informacij je pisni korpus Gigafida 2.0, oblike pa iščemo tudi v drugih virih, kot je na primer Fran, razna periodika na spletu, kredibilni članki ipd. Izpis pregibnih oblik, ki so v korpusu z vezajem, je pripravljen že v podatkovni tabeli. Ta izpis lahko služi natančnejši analizi, kjer primerjamo pojavitve kratice v rabi, npr. pojavljanje zvez po poročanju STA in po poročanju STA-ja. Pri črkovalnih kraticah nas zanima, ali se kratica pregiba z vezajem, z ničto končnico ali oboje. Pri zapisu variant vedno najprej navedemo pregibanje brez, nato znak / in nato pregibanje z vezajem. Če se pregiba z vezajem, nas zanima, ali se pregiba s podaljšavo z -j-, brez podaljšave ali oboje. Če gre za varianto, najprej navedemo podaljšano, nato znak //, nato nepodaljšano varianto. Način pregibanja nakažemo z rodilniško obliko (predvidoma v ednini), npr. EU / EU-ja. Kot variante obravnavamo pogoste pojavitve, ne pa tudi redkejše ali lapsuse (npr. EUja, EU-a). Neko pregibanje beležimo, če število najdenih pregibanj v Gigafidi obsega vsaj 0,05 % vseh najdenih primerov. Če je bilo primerov, ki so potrjevali pregibanje, malo, pa so se nam na podlagi primerov in virov zdeli relevantni, smo jih dopisali in v komentarju zapisali, da je primerov pregibanja malo. Nekaj primerov:

-	-	-	-	-	-	-	-	-	-
WTO	World Trade Organization	Svetovna trgovinska organizacija	da	ne	da	və̀tə̀ó	WTO / WTO-ja	ž / m	pri ničti končnici moški in ženski spol
KAC	Klagenfurter Athletiksport Club	avstrijski hokejski klub	ne	ne	da	kác	KAC / KAC-a	m
DAX	Deutscher Aktienindex	nemški delniški indeks	ne	da	da	dáks	DAX / DAX-a	Daxa	m
SZS	Smučarska zveza Slovenije			da	ne	ne	sə̀zə̀sə̀	SZS / SZS-ja	ž / m

Končnice in obrazila pišemo za vezajem z malimi črkami, če se kratica govorno končuje na: - soglasnik (OZN OZN-a, OZN-ov \[ózèèn ózèêna ózèênov-\]; ŠOS ŠOS-a, ŠOS-ov \[šós šósa šósov-\]) ali - naglašeni samoglasnik (OZN OZN-ja, OZN-jev \[ózə̀nə̀ ózə̀nə̀ja ózə̀nə̀jev-\], STA STA-ja, STA-jev \[èstèá èstèája èstèájev-\]). Če je na koncu kratice v izgovoru polglasnik, torej pride do podaljšave z j-. Številne kratice se pregibajo po ničti sklanjatvi - ostanejo vedno enake. Kadar iz kratic napravimo tvorjenke, pregibamo tudi te (DUTB-jev DUTB-jeva DUTB-jevo). ### 1.6 Spol (stolpec M) V stolpec M vpisujemo slovnični spol kratice. Ženski spol označujemo z “ž”, moški z “m”, srednji pa s “s”. V primeru, da je možnih več spolov, oznake med seboj ločujemo s poševnico (ž/s/m). Pri določanju slovničnega spola velja, da: - so kratice najpogosteje moškega spola - ne glede na to, katerega spola je jedrna beseda podstave (DDV < davek na dodano vrednost, NUK < Narodna in univerzitetna knjižnica, KUD < kulturno-umetniško društvo) in se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi (DDV-ja, NUK-a, KUD-a);

NUK	Narodna in univerzitetna knjižnica							ne	da	ne	núk	NUK / NUK-a	Nuka	m	prehaja med navadno besedje

- kratice ženskega spola, ki se končujejo na nenaglašeni a, sklanjamo po prvi ženski sklanjatvi: CIA CIE – pri tej skupini je pogost prehod med navadno besedje; - kratice ženskega spola, ki se ne končujejo na naglašeni a, sklanjamo po tretji ženski sklanjatvi z ničto končnico (ostanejo vedno enake). Novost je izrecno izpostavljena možnost sklanjanja po ničtem sklanjatvenem vzorcu pri prav vseh kraticah: ne glede na spol jedrnega samostalnika v podstavi (torej tako pri ženskem in moškem kot tudi srednjem spolu) in ne glede na tip kratice (črkovalna, nečrkovalna) – brez DDV, na ARSO, o DNK, iz EU, pri MNZ.

DNK	Deoksiribonukleinska kislina							da	ne	ne	déènká	DNK / DNK-ja	ž / m	pri ničti končnici ženski in moški spol; (tudi) pridevniško

**POSEBNOSTI** - Redke črkovalne in nečrkovalne kratice, ki jih sklanjamo po ničtem sklanjatvenem vzorcu, lahko ohranjajo ženski oz. srednji spol podstavne zveze: FF ('Filozofska fakulteta') – na mariborski FF, DNK ('dezoksiribonukleinska kislina') – analiza človekove DNK, EU ('Evropska unija') – na ravni celotne EU; DOPPS ('Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije') – DOPPS se je pritožilo zoper odredbo, - Za nekatere kratice so v rabi različne sklanjatvene možnosti, npr. NUK: Izvod knjige hranijo v ljubljanskem NUK-u; Že več let je na voljo razglednica z motivi Plečnikovega NUK; Razpis za gradnjo nove NUK je bil napovedan že leta 1988. - Nekatere kratice, ki imajo v jedru podstave samostalnik v množini (ZDA, NVO), lahko ohranjajo število in spol podstavnega samostalnika: ZDA – Leta 1924 so ZDA Indijancem priznale ameriško državljanstvo, toda: ZDA in EU sta podpisali sporazum. Spol v tabeli beležimo skladno s pregibanjem: če se črkovalna kratica pregiba z vezajem, gre za moški spol. Če se pregiba z ničto končnico, spol ugotovimo iz podstave in korpusnih zgledov. ### 1.7 Posebnosti (stolpec N) V stolpcu Posebnosti smo opozarjali na: **Variantni zapis** Zabeležili smo, ali kratica prehaja v navadni zapis, in sicer s komentarjem: prehaja med navadno besedje **Posebnosti v spolu** Na posebnosti v rabi (npr. primere, kjer korpusni kontekst dokazuje, da je v rabi več slovničnih spolov tudi pri ničti končnici; kadar se kratica rabi množinsko) opozorimo v stolpcu Posebnosti. Označevali smo s komentarji: - pri ničti končnici moški in ženski spol - pri ničti končnici vsi trije spoli Primer:

SGP	Splošno gradbeno podjetje							da	ne	ne	èsgépé / sə̀gə̀pə̀	SGP	ž / s / m	pri ničti končnici vsi trije spoli

**Pridevniško rabo**Beležili smo tudi, ali se kratica rabi (tudi) pridevniško, in sicer s komentarjema: Pridevniško (tudi) pridevniško Primer: “LCD” **Množinsko rabo**Če se kratica uporablja samo v množini, v stolpcu komentar označimo: Množinsko Primer: “ZDA” ### 1.8 Komentar (stolpec O) V stolpec “komentar” lahko zapišemo vsa opazovanja, dileme in vprašanja, ki se pojavijo pri obravnavi kratic. V komentarju smo beležili predvsem naslednje posebnosti pri kraticah: - kandidatka za kratico se mi ne zdi relevantna - predlagam za izključitev - izgovor izpeljala iz pregibanja - najpogosteje kot del večbesednega poimenovanja - navadno sledi ime gledališča/kluba/šole - v Franu zapis pregibanja z vezajem (MK-ja) - popravila zapis kratice (velike tiskane črke) - 6x pregibanje brez podaljšave (UNCHR-a) (\*če ne dosega vsaj 8 zadetkov v korpusu, je pa blizu) - 6x pregibanje s podaljšavo (UNCHR-ja) - pregibanje z vezajem potrjujejo le 4 primeri ( od 2370 cca. ) - (pregibanje z vezajem potrjuje le nekaj primerov) - ne najdem primerov / težko najdem zglede - variant zapisa malo - preimenovanje v: \[razvezava\] (npr. SMC: Mira Cerarja > modernega centra) #### 1.9 Druge razvezave (stolpec P) V stolpcu “druge razvezave” beležimo vse druge razvezave, ki jih najdemo. V komentar napišemo \[NOVA RAZVEZAVA\].

SF	Slovenska filharmonija							da	ne	ne	sə̀fə̀	SF / SF-ja	ž / m	izgovor izpeljala iz pregibanja	science fiction

## 2 Drugo Zapis kratic je lahko indikator izgovora (ali gre za podaljšavo z j-jem): SDS: - SDS-a: \[esdees\] > \[esdeesa\] - SDS-ja: \[s3d3s3\] > \[s3d3s3ja\] - Če nečrkovalna kratica preide v besedo, jo kot občno poimenovanje zapisujemo z malimi črkami (emšo; mrsa), kot lastno ime pa z veliko začetnico (Nuk, Ajpes, Unesco, Nasa). - Redke črkovalne kratice lahko zapisujemo tudi z malimi črkami (SMS/sms, GSM/gsm). - Posebni so primeri, ko se ubesedi cel izgovor, npr. TV > teve, SMS > esemes. --- *Operacijo Razvoj slovenščine v digitalnem okolju sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020.*