V1.0 (DRAFT)

Smernice za naglaševanje lastnih imen v slovenskem oblikoslovnem leksikonu Sloleks

1 Naglaševanje

1.1 Če lahko oblike naglasimo brez kakšnega posebnega dvoma, jih naglasimo kot običajno. Morebitne variante, ki jih poznamo, in druge opombe vpišemo v polje za komentar (Mártin – tudi Martín, Óblak – tudi Oblák; Kôvačič – tudi Kováčič).

Novák, Zlátnar, Žónta, Zabúkovec, Slovénec, Némka …

1.2 Če je ime slovensko, a smo kljub temu v dvomu, kam postaviti naglas (ker npr. imena še nikoli nismo slišali), oblik ne popravljamo in označimo možnost "Naglasa ne razberem.".

Srebotnjak → Srébotnjak? Srebótnjak? Srebotnják?

1.3 Če je ime tujega izvora in ne vemo, kako in kam bi naglas postavili (ker npr. vsebuje dvoglasnike), oblik ne popravljamo in označimo možnost "Naglaševanje je problematično.".

Pierre, Shakespeare, Bydgoszcz, Zürich, Kaandorp, Freud …

Ponavadi se v teh primerih naredi fonetična transkripcija in se naglas postavi nanjo (/pjêr/, /šêjkspir/, /bídgošč/). Takšne primere bomo prihranili za poznejše korake, zaenkrat je dovolj, da so označeni kot problematični. V takšnih primerih pazimo, da pod točko (2) označimo, da izgovorjava ne sledi slovenskim pravilom.