V1.0 (DRAFT)

Smernice za zapis izgovora kratic v slovenskem oblikoslovnem leksikonu Sloleks 2.0

Kdaj	Verzija	Kdo	Opis
2022-11-04	1.0	Jaka Čibej	Objava prve različice.

Kratic načeloma ne moremo dovolj zanesljivo avtomatsko pretvoriti v fonetični zapis na podlagi oblike, zato potrebujemo vmesni ortografski zapis, iz katerega s pretvornikom tvorimo fonetični zapis v mednarodni fonetični abecedi (IPA) oz. v fonetični abecedi SAMPA.

Seznam kratic je bil pridobljen strojno, zanje so razvezave in slovenske oblike pridobili študentje. V sklopu dela, ki je bilo opravljeno med februarjem in aprilom 2021, je bilo obravnavanih 1032 kratic, v dokumentu jih ostaja še 5628.

1 Način dela

Kratice smo obravnavali s stališča črkovalnosti, variantnosti zapisa, prevzetosti, izgovora, pregibanja in spola. Beležili smo posebnosti pri posameznih kraticah, opažanja beležili v komentarje, zapisali pa smo tudi druge razvezave, torej tiste, ki jih program ni zaznal samodejno.

Viri: Pri delu sledimo podatkom iz pisnega korpusa Gigafida 2.0 (način, kako se kratica pregiba, je indic izgovora), lastnemu znanju, podatkom iz korpusa GOS in drugim referenčnim virom, npr. relevantnim domačim spletnim stranem, novicam RTV, Wikipediji, določenim posnetkom na portalu Youtube.

Urejanje kratic je potekalo v devetih stolpcih, pri čemer je vsak stolpec predstavljal eno izmed zgoraj opisanih predmetov raziskovanja:

Stolpec	Podatek
H	črkovalna
I	variante_zapisa
J	prevzeta
K	izgovor
L	pregibanje
M	spol
N	posebnosti
O	komentar
P	druge razvezave

1.1 Črkovalna (stolpec H)

V stolpcu H je določeno, ali gre za črkovalno ali nečrkovalno kratico.

Črkovalna kratica je tista, pri kateri izgovarjamo črke s polglasniki ali samoglasniki (KBM > [kabeem], NKD > [n3k3d3]), nečrkovalna kratica je tista, pri kateri posameznih črk ne izgovarjamo s polglasniki ali samoglasniki, temveč celotno kratico izgovorimo kot navadno besedo (MIP > [mip]). Črkovalno označimo z da, nečrkovalno pa z ne.

Kratica	Razvezava	Opis	Črkovalna	Variante zapisa	Prevzeta	Izgovor	Pregibanje	Spol	Posebnosti	Komentar	Druge razvezave
SIB	Slovenska investicijska banka	Slovenska izvozna in razvojna banka	ne	ne	ne	síp	SIB / SIB-a	ž / m	pri ničti končnici moški in ženski spol
FDV	Fakulteta za družbene vede	da	ne	ne	fə̀də̀və̀	FDV / FDV-ja	ž / m	pri ničti končnici moški in ženski spol

Pri določenih kraticah je mogoč črkovalen in nečrkovalen izgovor, pri teh vpišemo možnost “variantno”. Tak primer je VIP > [vip] in [vəipə]:

Kratica	Razvezava	Opis	Črkovalna	Variante zapisa	Prevzeta	Izgovor	Pregibanje	Spol	Posebnosti	Komentar	Druge razvezave
VIP	Very Important Person	Zelo pomembna oseba; Uporabljeno tudi v kontekstu firme VIP mobil	variantno		da	da	víájpí // víp	VIP / VIP-ja	vip	m

Več o izgovorih v točki 1.4.

1.2 Variante zapisa (stolpec I)

V stolpcu I se določa, ali je kratica črkovalna ali ne. Kratice navadno zapisujemo z velikimi tiskanimi črkami (običajno, npr. “SDS”), nekatere pa poznajo tudi zapis z malimi tiskanimi črkami ali kombinacijo obeh (DeSUS // Desus; SMS // sms).

Nečrkovalne kratice pogosto preidejo med navadno besedje (UNICEF > Unicef in EMŠO > emšo). Kratice preidejo v stvarna poimenovanja, ko se prekine zapis s samimi velikimi črkami.

Če nečrkovalna kratica preide v besedo, jo kot občno poimenovanje zapisujemo z malimi črkami (emšo; mrsa), kot lastno ime pa z veliko začetnico (Nuk, Ajpes, Unesco, Nasa).
Redke črkovalne kratice lahko zapisujemo tudi z malimi črkami (SMS/sms, GSM/gsm).
Posebni so primeri, ko se ubesedi cel izgovor, npr. TV > teve, SMS > esemes.

Kaj je varianta, smo skušali opredeliti s pomočjo razmerjih v frekvenci zapisa, za kar lahko uporabimo funkcijo Oblike niza orodja noSketchEngine.

! Pri dvoumnih oblikah tipa NATO - nato, STA - sta bo težje priti do natančnih številčnih podatkov.

Ko označujemo variantnost zapisa, označimo z:

ne: ko se kratica piše samo z velikimi tiskanimi črkami
da: ko se kratica piše z veliki tiskanimi in malimi tiskanimi (ponavadi nečrkovalne)

*Kadar imamo variantni zapis, v stolpcu Pregibanje napišemo oba variantna zapisa, v stolpec Posebnosti pa dopišemo “prehaja med navadno besedje”.

KUD	kulturno-umetniško društvo								ne	da	ne	kút	KUD / KUD-a	Kuda	m	prehod v navadno besedišče

1.3 Prevzeta (stolpec J)

V tabeli posebej zabeležimo, če je kratica prevzeta. Prevzetost nam pomeni, da je podstava v tujem jeziku, npr. USA - United States of America, zato v razpredelnici zapišemo “da”. Če tujejezična podstava kreira enako kratico kot slovenska (npr. EU - European Union = Evropska unija), kratice načeloma ne smatramo za prevzeto in v razpredelnici zabeležimo “ne”. Pri prevzetih kraticah, ki imajo variantno izgovorjavo, vedno najprej navedemo tujo varianto, nato znak // in nato slovensko varianto (izmišljen primer): písí // pécé / pə̀cə̀.

Pri nekaterih prevzetih kraticah:

ohranimo izvorni način izgovarjanja (BBC [bíbísí])
uporabljamo izvorno in podomačeno izgovorjavo (GSM [géêsêm in džíêsêm]).

CD	Compact disc	kompaktni disk					da	da	da	cédé	CD / CD-ja	cd-ja	m	(tudi) pridevniško; ubeseditev izgovora "cede"

1.4 Izgovor (stolpec K)

V stolpcu K beležimo izgovor kratic. Izgovor zapisujemo z uporabo ostrivcev, krativcev in strešic. Primer:

ZRC	Znanstvenoraziskovalni center			Večinoma v kontekstu ZRC SAZU ali založba/inštitut ZRC			da	ne	ne	zə̀rə̀cə̀	ZRC / ZRC-ja	ž / m	pri ničti končnici moški in ženski spol	najpogosteje v zvezi z 'založba' in 'SAZU'

Pri črkovalnih kraticah si lahko pomagamo z razpredelnico:

Pri črkovalnih kraticah beležimo - z uporabo zgoraj navedenih virov - ali se kratica izgovarja s polglasniki ali vokali. Izgovor zabeležimo na simplificiran način: vedno z naglasi na vseh črkah kratice in v primeru, da se pojavljata obe vrsti izgovora, vedno najprej izgovor z vokali, ki je ločen od polglasniškega z znakoma //: zédéá / zə̀də̀á.

NK	nogometni klub							da	ne	ne	ènká / nə̀kə̀	NK / NK-ja	m			NK-ja samo 18 in NK-ju 6 pojavitev (vir: rtvslo.si)

Pri nekaterih prevzetih kraticah:

ohranimo izvorni način izgovarjanja (BBC [bíbísí], FBI [êfbíáj], DJ [dídžêj])
uporabljamo izvorno in podomačeno izgovorjavo (PC [pécé in písí], GSM [géêsêm in džíêsêm]).

Če ima kratica več načinov izgovora, jih zapišemo enega ob drugem, ločimo jih s poševnico (/). Primer:

RK	rokometni klub							da	ne	ne	èrká / rə̀kə̀	RK / RK-ja	m

Pri prevzetih kraticah, ki ima variantno izgovorjavo, vedno najprej navedemo tujo varianto, nato znak // in nato slovensko varianto (izmišljen primer): písí // pécé / pə̀cə̀.

PC	Personal Computer	osebni računalnik					da	ne	da	pisí // pécé / pə̀cə̀	PC / PC-ja	m

Pri črkovalnih kraticah zaradi značilne glasovne sestave izgovarjamo vsako črko posebej; soglasnike lahko izgovarjamo na dva načina (pri opisu kratice skušamo slediti dejanski rabi):

z ustreznim glasom in polglasnikom (PVC [pə̀və̀cə̀], NK [nə̀kə̀]);
z ustreznim glasom in samoglasnikom e oz. a (PVC [pévécé], NK [ênká]).

*Zapis kratic je lahko indikator izgovora (ali gre za podaljšavo z j-jem): SDS:

SDS-a: [esdees] > [esdeesa]
SDS-ja: [s3d3s3] > [s3d3s3ja]

Nečrkovalne kratice običajno izgovarjamo kot druge besede ([núk], [sazú], [téš]). Pogosto preidejo med navadno besedje (UNICEF > Unicef in EMŠO > emšo). Kratice preidejo v stvarna poimenovanja, ko se prekine zapis s samimi velikimi črkami.

1.5 Pregibanje (stolpec L)

V tabeli beležimo, kakšne vrste pregibanja smo našli. Primarni vir informacij je pisni korpus Gigafida 2.0, oblike pa iščemo tudi v drugih virih, kot je na primer Fran, razna periodika na spletu, kredibilni članki ipd. Izpis pregibnih oblik, ki so v korpusu z vezajem, je pripravljen že v podatkovni tabeli. Ta izpis lahko služi natančnejši analizi, kjer primerjamo pojavitve kratice v rabi, npr. pojavljanje zvez po poročanju STA in po poročanju STA-ja. Pri črkovalnih kraticah nas zanima, ali se kratica pregiba z vezajem, z ničto končnico ali oboje. Pri zapisu variant vedno najprej navedemo pregibanje brez, nato znak / in nato pregibanje z vezajem. Če se pregiba z vezajem, nas zanima, ali se pregiba s podaljšavo z -j-, brez podaljšave ali oboje. Če gre za varianto, najprej navedemo podaljšano, nato znak //, nato nepodaljšano varianto. Način pregibanja nakažemo z rodilniško obliko (predvidoma v ednini), npr. EU / EU-ja. Kot variante obravnavamo pogoste pojavitve, ne pa tudi redkejše ali lapsuse (npr. EUja, EU-a).

Neko pregibanje beležimo, če število najdenih pregibanj v Gigafidi obsega vsaj 0,05 % vseh najdenih primerov. Če je bilo primerov, ki so potrjevali pregibanje, malo, pa so se nam na podlagi primerov in virov zdeli relevantni, smo jih dopisali in v komentarju zapisali, da je primerov pregibanja malo. Nekaj primerov:

-	-	-	-	-	-	-	-	-	-
WTO	World Trade Organization	Svetovna trgovinska organizacija	da	ne	da	və̀tə̀ó	WTO / WTO-ja	ž / m	pri ničti končnici moški in ženski spol
KAC	Klagenfurter Athletiksport Club	avstrijski hokejski klub	ne	ne	da	kác	KAC / KAC-a	m
DAX	Deutscher Aktienindex	nemški delniški indeks	ne	da	da	dáks	DAX / DAX-a	Daxa	m
SZS	Smučarska zveza Slovenije			da	ne	ne	sə̀zə̀sə̀	SZS / SZS-ja	ž / m

Končnice in obrazila pišemo za vezajem z malimi črkami, če se kratica govorno končuje na:

soglasnik (OZN OZN-a, OZN-ov [ózèèn ózèêna ózèênov-]; ŠOS ŠOS-a, ŠOS-ov [šós šósa šósov-]) ali
naglašeni samoglasnik (OZN OZN-ja, OZN-jev [ózə̀nə̀ ózə̀nə̀ja ózə̀nə̀jev-], STA STA-ja, STA-jev [èstèá èstèája èstèájev-]). Če je na koncu kratice v izgovoru polglasnik, torej pride do podaljšave z j-.

Številne kratice se pregibajo po ničti sklanjatvi - ostanejo vedno enake. Kadar iz kratic napravimo tvorjenke, pregibamo tudi te (DUTB-jev DUTB-jeva DUTB-jevo).

1.6 Spol (stolpec M)

V stolpec M vpisujemo slovnični spol kratice. Ženski spol označujemo z “ž”, moški z “m”, srednji pa s “s”. V primeru, da je možnih več spolov, oznake med seboj ločujemo s poševnico (ž/s/m). Pri določanju slovničnega spola velja, da:

so kratice najpogosteje moškega spola - ne glede na to, katerega spola je jedrna beseda podstave (DDV < davek na dodano vrednost, NUK < Narodna in univerzitetna knjižnica, KUD < kulturno-umetniško društvo) in se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi (DDV-ja, NUK-a, KUD-a);

NUK	Narodna in univerzitetna knjižnica							ne	da	ne	núk	NUK / NUK-a	Nuka	m	prehaja med navadno besedje

kratice ženskega spola, ki se končujejo na nenaglašeni a, sklanjamo po prvi ženski sklanjatvi: CIA CIE – pri tej skupini je pogost prehod med navadno besedje;
kratice ženskega spola, ki se ne končujejo na naglašeni a, sklanjamo po tretji ženski sklanjatvi z ničto končnico (ostanejo vedno enake).

Novost je izrecno izpostavljena možnost sklanjanja po ničtem sklanjatvenem vzorcu pri prav vseh kraticah: ne glede na spol jedrnega samostalnika v podstavi (torej tako pri ženskem in moškem kot tudi srednjem spolu) in ne glede na tip kratice (črkovalna, nečrkovalna) – brez DDV, na ARSO, o DNK, iz EU, pri MNZ.

DNK	Deoksiribonukleinska kislina							da	ne	ne	déènká	DNK / DNK-ja	ž / m	pri ničti končnici ženski in moški spol; (tudi) pridevniško